Od gašenja požarov k trajnostni delovni zmožnosti: Kaj se lahko naučimo iz avstrijskih izkušenj?
Dr. Irene Kloimüller o tem, zakaj cilj ni najhitrejša, temveč trajnostna vrnitev na delo, in kaj prinaša posvet VARNOŠKA 25. novembra v Dravogradu.
Dolgotrajne bolniške odsotnosti in poškodbe pri delu predstavljajo enega največjih izzivov sodobnih delovnih okolij. Kot opozarja mednarodno priznana avstrijska strokovnjakinja dr. Irene Kloimüller, rešitve ne bomo našli v pritisku na čim hitrejšo vrnitev zaposlenih, temveč v pametnem, strukturiranem in dolgoročnem upravljanju delovne zmožnosti. Priložnost za poglobljen razmislek in izmenjavo dobrih praks prinaša prihajajoči strokovni posvet »VARNOŠKA: Manj poškodb, manj odsotnosti«.
Ko zaposleni zaradi bolezni ali zdravstvenih omejitev dlje časa manjka, se podjetja pogosto znajdejo v zadregi. Na eni strani si želijo, da bi se sodelavec čim prej vrnil, na drugi strani pa pogosto nimajo jasnega načrta, kako mu to varno omogočiti. Dr. Irene Kloimüller, zdravnica, psihoterapevtka in ena vodilnih evropskih strokovnjakinj za ohranjanje delovne zmožnosti, poudarja, da so prav prvi tedni bolniške odsotnosti pogosto odločilni za to, ali se bo začasna odsotnost spremenila v dolgotrajno.
Cilj ni najhitrejša, temveč trajnostna vrnitev na delo
Ključ do preprečevanja dolgotrajnih odsotnosti je zgodnji in podporni stik, s katerim podjetje zaposlenemu pokaže, da je še vedno del ekipe in da mu je pripravljeno pomagati pri iskanju rešitev. Namesto osredotočanja na zdravstvene podrobnosti ali pritiska na hiter povratek je naloga vodij in kadrovskih služb ugotoviti, katere prilagoditve v delovnem okolju bi zaposlenemu omogočile varen povratek.
»Cilj nikoli ne sme biti, da nekoga vrnemo na delovno mesto čim hitreje za vsako ceno, temveč da omogočimo trajnostno vrnitev brez tveganja za ponovno bolniško odsotnost,« poudarja dr. Kloimüller. Praktične rešitve, kot so postopna vrnitev na delo, začasna prerazporeditev nalog ali prilagoditev delovnega mesta, v sodelovanju s strokovnjaki medicine dela prinašajo bistveno boljše dolgoročne rezultate.
Izkušnje in strukturni pristop
Dr. Kloimüller je med letoma 2012 in 2020 postavila in vodila avstrijski nacionalni program fit2work, ki podjetjem in posameznikom nudi podporo pri ohranjanju delovne zmožnosti. Njene izkušnje kažejo, da:
- Vračanje na delo zahteva sistem: Podpora zaposlenim z zdravstvenimi težavami ne sme biti prepuščena naključju ali iznajdljivosti posameznega vodje, temveč mora biti strukturiran proces znotraj organizacije.
- Povezovanje deležnikov prinaša rezultate: Najboljše učinke prinaša usklajeno delovanje med podjetjem, medicino dela, zdravstvom in socialnimi zavarovanji.
- Preventiva je ključna: Noben zunanji program ne more nadomestiti dobrega vodenja, obvladljivih obremenitev in zdravega delovnega okolja.
V času staranja delovne sile in vse večjih obremenitev se mora pogled vodstev premakniti z zgolj »upravljanja bolniških odsotnosti« na upravljanje delovne zmožnosti skozi celotno kariero. Starejših zaposlenih ne smemo obravnavati kot izziv, temveč kot dragocen vir izkušenj, znanja in zanesljivosti.
Strokovni posvet VARNOŠKA: Manj poškodb, manj odsotnosti
Celovito obvladovanje bolniških odsotnosti in poškodb pri delu na Koroškem bo osrednja tema prihajajočega posveta, ki je namenjen gospodarstvu, vodjem, kadrovskim strokovnjakom in strokovnjakom za varnost in zdravje pri delu. Celoten program si lahko ogledate tukaj .
Vsebinski poudarki programa:
- Osrednje predavanje: Priznana avstrijska strokovnjakinja dr. Irene Kloimüller bo predstavila uspešne prakse in konkretne primere obvladovanja absentizma iz Avstrije.
- Okrogla miza in razprava: Predstavniki gospodarstva, zdravstva, odločevalcev in organizacij pacientov bodo skupaj iskali rešitve za ohranjanje delovne zmožnosti zaposlenih ter njihovo uspešno vračanje na delo.
- Mreženje: Dogodek ponuja edinstveno priložnost za izmenjavo izkušenj med koroškimi podjetji glede varnosti in zdravja pri delu.
- Datum: sreda, 25. novembra 2026
- Ura: 9.00–13.00
- Kraj: Dvorec Bukovje, Dravograd
Projekt sofinancira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, njegovi cilji pa se neposredno povezujejo z usmeritvami strateškega razvojnega programa ZZZS 2026–2030 na področju obvladovanja absentizma in preventive.
Posvet pripravljamo v sodelovanju z Zvezo organizacij pacientov Slovenije .